Katedra za socialno farmacijo (SF) je najmlajša katedra Fakultete za farmacijo (l.1997). Prvi predstojnik katedre je bil izr. prof. dr. Stanislav Primožič, ki je izhajal iz Katedre za biofarmacijo in farmakokinetiko. Pri razvoju katedre velja posebej omeniti prof. dr. Aleša Mrharja, prof. dr. Uroša Urleba, prof. dr. Alberta Wertheimerja (Temple School of Pharmacy, Philadelphia) in asist. dr. Darjo Frankič (Lekarniška zbornica).
V naslednjih letih so se Katedri pridružili asistent stažist Mitja Kos (1999), mladi raziskovalec Marko Obradović (2004-2010), asistent Nejc Horvat (2008), asistentka Andreja Devetak (2010-2012), asistent Andrej Janžič (2010-2018), asistent dr. Igor Locatelli (2010), tehnična sodelavka Janja Rižnar (2011-2019), tehnična sodelavka Marija Babnik Gatej (2019), asistentka Andreja Čufar (2011), asistentka Janja Trček (2012), asistentka Ana Janežič (2012), asistentka dr. Lea Knez (2019) ter mlade raziskovalke Nika Marđetko (2012-2019), Urška Nabergoj Makovec (2013) in Andreja Detiček (2014-2018).
Po odhodu izr. prof. dr. Stanislava Primožiča na direktorsko mesto Urada za zdravila l. 2001, je katedro vodil izr. prof. dr. Vojko Kmetec. Februarja 2009 je predstojništvo katedre prevzel doc. dr. Mitja Kos.
S katedro sodelujejo ali so sodelovali tudi prof. dr. Iztok Grabnar, prof. dr. Aleš Krbavčič, mag. Vojmir Urlep (Lek d.d.), doc. dr. Marjan Premik (Medicinska fakulteta) in Ivan Remškar (Lekarniška zbornica).
Pedagoška dejavnost
Študenti so se do aktualne reforme študijskih programov s katedro prvič srečali na sredini študija (3. letnik) pri predmetu Farmacevtska informatika (Univerzitetni študij Farmacija), študenti laboratorijske biomedicine pa v prvem letniku pri predmetu Biomedicinska informatika (Visokošolski strokovni študij Laboratorijska biomedicina). Strokovno bolj specifične socialno farmacevtske teme so študenti lahko spoznavali pri izbirnih predmetih Farmacevtska administracija in Socialna farmacija (oba Univerzitetni študij Farmacija). V letu 1999 je nastal tudi medfakultetni podiplomski program Biomedicina, kjer katedra izvaja predmete: Socialna farmacija s farmakoepidemiologijo, Farmakometrika, Farmakoekonomika, Farmacevtska komunikologija in Farmakoterapija. Ti predmeti so tudi sestavni del specializacije iz lekarniške farmacije in specializacije iz klinične farmacije.
Ob prehodu iz Univerzitetnega študija Farmacije v Enoviti magistrski študij Farmacija, je predmet Socialna farmacija obvezni predmet v tretjem letniku, Farmacevtska administracija pa se je že razdelila na dva nova izbirna predmeta Farmakoekonomika ter Farmacevtsko trženje in upravljanje. Katedra poleg tega skrbi za izvajanje Praktičnega usposabljanja, ki je postalo sestavni del Enovitega magistrskega študija Farmacija. Obenem sodeluje tudi pri programih magistrskega študija Laboratorijske biomedicine in magistrskega študija Industrijske farmacije.
Katedra je večjo prepoznavnost na pedagoškem področju dosegla preko izvajanja tečaja farmacevtske komunikologije (od leta 2000), tečaja statistike (2009) ter tečaja farmakoekonomike (od leta 2006) in številnih predstavitev zdravstvenim delavcem na to tematiko.
Raziskovalna dejavnost
Na raziskovalnem področju je delo katedre usmerjeno na farmakoepidemiologijo, farmakoekonomiko, raziskave zdravtsvenih izidov, raziskave težav povezanih z zdravili ter klinično farmacijo.
Raziskovalne aktivnosti katedre vključujejo raziskovanje vstopa bioloških zdravil v zdravstveni sistem in njihove dostopnosti bolnikom. Ključno vprašanje, ki se pri tem postavlja, je vrednost še sprejemljivega prirastka stroška glede na prirastek učinkovitosti oz. t.i. mejne vrednosti ICER (ang. Incremental Cost-effectiveness Ratio). Mejne vrednosti ICER, ki se trenutno uporabljajo v praksi v nekaterih državah, v Sloveniji pa še ne, so v večini primerov osnovane na podlagi preteklih, v pretežni meri intuitivnih odločitev umeščanja novih tehnologij v zdravstveni sistem in le v manjšem delu temeljijo na znanstveno raziskovalnih pristopih. S tem razlogom je cilj našega raziskovalnega dela določitev mejne vrednosti ICER in sicer za zdravstvena področja, ki predstavljajo pomembno družbeno breme.
Mejne vrednosti ICER se v nadaljevanju uporabljajo pri vrednotenju stroškovne učinkovitosti novih strategij zdravljenja. Farmakoekonomske raziskave katedre obravnavajo predvsem področje srčno-žilnih bolezni, onkologije in revmatoidnega artritisa. V ta namen se izvaja prospektivne in retrospektivne opazovalne raziskave, ki omogočajo popis obstoječih kliničnih poti ter vrednotenje kliničnih, humanističnih (kakovost življenja) in ekonomskih izidov zdravljenja reprezentativnih vzorcev slovenskih bolnikov.
V zadnjem času pridobiva na pomenu vrednotenje pacientovih preferenc do zdravstvenega stanja, strategij zdravljenja, izidov zdravljenja oz. drugih vidikov zdravstvene oskrbe. Ker odločitve na podlagi poznavanja pacientovih preferenc neposredno upošteva pacientove vrednote, te vodijo do pozitivnih terapijskih izidov, kot so zadovoljstvo z zdravstvenimi storitvami, sodelavnost (ang. concordance) in zveznost zdravstvene oskrbe. Pacientove preference se na katedri vrednotijo predvsem na področjih, kjer so velike razlike v varnosti, učinkovitosti in načinu zdravstvene obravnave med alternativnimi strategijami zdravljenja. Takšen primer je farmakološko zdravljenje shizofrenije, kjer se zdravila med drugim ločijo tudi po pojavnosti različnih vrst neželenih učinkov. Področje psihiatrije predstavlja tudi poseben izziv, ker je dosedanje vrednotenje pacientovih preferenc v večini primerov potekalo posredno preko zdravstvenega osebja oz. skrbnikov.
Zdravljenje z zdravili je zelo pogosto lahko povezano z neželenimi učinki, interakcijami ob sočasni uporabi zdravil, z navodili neskladnim jemanjem zdravil in drugimi »težavami povezanimi z uporabo zdravil« (ang. Drug Related Problems). Te lahko vodijo do resnih kliničnih stanj, ki zahtevajo ustrezno zdravstveno obravnavo in predstavljajo znatno družbeno breme. S tem namenom se preko prospektivno vodenih raziskav terapijskih izidov v kombinaciji z retrospektivnim vrednotenjem predpisovanja zdravil ocenjuje pojavnost in klinični pomen težav povezanih z uporabo zdravil. Na podlagi izsledkov teh raziskav se razvija modele usmerjenih programov farmacevtske skrbi. Navedeno se lahko opredeli tudi s terminom klinična farmacija, katere primarni cilj je optimizacija in racionalizacija zdravljenja z zdravili. Večjo pozornost se pri tem posveča posebnim populacijskim skupinam kot so otroci, nosečnice in starostniki.
Z navedenimi vsebinami socialna farmacija ni samo akademsko-raziskovalna disciplina, temveč področje farmacije, ki je sposobno odgovoriti na številne izzive današnjih zdravstvenih sistemov in družbe.
Povezava z zdravstveno prakso
Katedri za socialno farmacijo je v preteklih 10 letih uspel prenos teoretičnih znanj v prakso in s tem oblikovanje slovenskega zdravstvenega sistema. Na Katedri je bilo izvedenih vsaj 20 aplikativnih projektov s področja farmakoekonomike. S tem pa so bili postavljeni standardi in visoka merila izvajanja takšnih raziskav v slovenskem prostoru in širše. V zadnjem času se na katedri dodatno energijo vlaga v koordinacijo in sinergijo dela tima raziskovalcev in pedagogov s področja socialne farmacije, ki niso matično zaposleni na Fakulteti za farmacijo.
Sodelavci katedre aktivno sodelujejo tudi v strokovnih telesih Ministrstva za zdravje, Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke in Slovenskega farmacevtskega društva.