logo_new_si

Farmacevtska kemija 3

Obseg in izvajanje predmeta

Farmacevtska kemija 3 je dvosemestrski (celoletni) predmet v 3. letniku Enovitega magistrskega študija farmacije in obsega 20 kreditnih točk po evropskem sistemu kreditnih točk (ECTS). Snov v obsegu 9 ECTS se izvaja v zimskem semestru, 11 ECTS pa v letnem semestru ter obsega 120 ur predavanj, 30 ur seminarjev in 150 ur praktičnih vaj.

Izvajalci predmeta

Nosilec:  prof. dr. Marko Anderluh.

Predavatelji:  prof. dr. Marko Anderluh, prof. dr. Janez Ilašprof. dr. Stanislav Gobec, izr. prof. dr. Janez Mravljak, izr. prof. dr. Tihomir Tomašič.

Vodja vaj:  doc. dr. Izidor Sosič.

Asistenti na vajah:  izr. prof. dr. Matej Sova, doc. dr. Izidor Sosič, izr. prof. dr. Nace Zidar, izr. prof. dr. Stane Pajk, asist. Jaka Dernovšek

Opis predmeta

Farmacevtska kemija 3 obravnava 2 sklopa snovi; v prvem delu obravnavamo strategije načrtovanja in odkrivanja zdravilnih učinkovin ter njihove fizikalno-kemijske lastnosti (interakcije učinkovine z makromolekulami, radikalske reakcije, antioksidante, kislinsko-bazične lastnosti, porazdelitvene lastnosti učinkovin, kiralnost, metabolizem in povezava med kemizmom učinkovin in ADME lastnostmi, bioizosterija, mimetiki, radiofarmaki, tarče učinkovin, uvod v molekulsko modeliranje in QSAR), med tem ko je drugi del predavanj namenjen obravnavi posameznim farmakološkim skupinam zdravilnih učinkovin s povdarkom na njihovem molekularnem mehanizmu delovanja in odnosom med strukturo in delovanjem. Predavanja so tesno povezana s seminarji, kjer se študentje naučijo izračuna porazdelitvenega koeficienta kot enega glavnih parametrov za modeliranje porazdelitvenih lastnosti učinkovin ter osnov molekulskega modeliranja, ki študente popelje v 3D svet molekul s povdarkom na njihovih konformacijskih lastnostih in izračunu proste energije interakcij z izbrano makromolekulo.

Vaje iz Farmacevtske kemije 3 se osredotočajo na sintezo aktualnih učinkovin, ki jih bodo študentje srečali tekom svojega bodočega dela. Poleg sinteznega dela, ki zaobjema klasične in moderne metode organske sinteze (organska sinteza z mikrovalovi, organska sinteza z uporabo ultrazvoka) se srečujemo s postopki izolacije, čiščenja in analize spojin ter z metodami za vrednotenje fizikalno-kemijskih lastnosti spojin. Del vaj je namenjen tudi iskanju znanstvene in strokovne literature s pomočjo podatkovnih baz.

Gradivo

Učbeniki

D.A. Williams, T.L. Lemke: Foye,s Principles of Medicinal Chemistry6th EditionLippincott Williams & Wilkins, Baltimore 2007.

G. L. Patrick: An Introduction to Medicinal Chemistry, 4th ed., Oxford University Press, 2009.

G. Thomas: Medicinal Chemistry (An Introduction) Wiley, 2000

M. Anderluh, J. Mravljak, A. Perdih, M. Sova, S. Pečar: Farmacevtska kemija III, Vaje in seminarji, FFA, Ljubljana, 2010 (124 strani)