Življenjepis

Facebook: bit.ly/436ssYd

LinkedIn: bit.ly/4bg6nsb

Instagram: bit.ly/4gUollo

 Biografski podatki

Profesorica dr. Irena Mlinarič-Raščan je študij farmacije zaključila na UL FFA, magistrski in doktorski študij pa na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani (UL MF). Podoktorski staž je opravljala na univerzi v Torontu (3 leta) in na univerzi v Tokiu, Institutu za medicinske znanosti (4 leta). Gostujoča profesorica je bila na univerzah na Dunaju, v Bernu in v Mariboru.

V letih od 2006 do 2018 je bila članica ekspertne skupine Direkcije za raziskave pri Evropski komisiji in slovenska predstavnica v Evropskem strateškem forumu za raziskovalno infrastrukturo (ESFRI). Koordinirala je aktivnosti in vključitev Republike Slovenije v evropsko integracijo za translacijske raziskave EATRIS, rezultat večletnih prizadevanj vodstva UL FFA in vlade RS. Leta 2016 je bila imenovana za direktorico nacionalnega vozlišča EATRIS ERIC in vodjo infrastrukturnega centra na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani. Fakulteti je bila zaupna vloga nacionalnega vozlišča, ki omogoča panevropsko sodelovanje in dostop do najsodobnejše evropske infrastrukture, možnosti povezovanja pri izvajanju in načrtovanju večjih razvojnoraziskovalnih projektov, dvig konkurenčnosti in sodelovanje s farmacevtsko industrijo.

V letih od 2012 do 2017 je bila prodekanja za znanstvenoraziskovalno dejavnost UL FFA. V tem obdobju je bila za UL FFA strateško pomembna sposobnost prepoznavanja priložnosti, ki so izvirale iz novih shem financiranja in oblikovanja strategij specializacije slovenskega gospodarstva in družbe. Kot prodekanja je uspešno povezovala potenciale UL FFA s potrebami družbe po dodani vrednosti.  Sodelovala in koordinirala je aktivnosti na področju uresničevanja strategije pametnih specializacij in oblikovanju konzorcijev za spodbujanje raziskovalnorazvojnih programov. Velik poudarek je posvečala povezovanju s farmacevtsko industrijo in iskanju poslovnih priložnosti, med drugim je pobudnica in koordinatorica projekta Razvoj prototipa farmacevtskega izdelka, ki je vzorčni primer dobrega sodelovanja ekspertov fakultete na kompleksnem projektu. Naslednji inovativni pristop k reševanju večplastnega izziva pomanjkanja doktorjev znanosti je bil oblikovanje  projekta Razvoj kadrov z industrijskim partnerjem. Namen projekta je bil omogočiti kandidatom doktorski študij ter okrepiti medinstitucionalno sodelovanje tudi z razvojem mentorjev v obeh institucijah.

V obdobju od 2017 do 2023 je bila kot dekanja Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani odgovorna za vodenje, zakonitost poslovanja, zastopanje in predstavljanje fakultete. V tej vlogi je bila strokovni vodja fakultete pri izvajanju dejavnosti, ki spada v nacionalni program visokega šolstva in nacionalni znanstveni program. Spodbujala je razvoj karier zaposlenih na FFA s posebnim poudarkom na krepitvi pedagoških kompetenc, mednarodni vpetosti učiteljev in raziskovalcev ter kakovosti pedagoškega dela.

Skrbno je gojila podobo Fakultete za farmacijo v družbi, na kar kaže tudi izvedba razstave »Doma na Fakulteti za farmacijo«, ki je izpostavila, da opravlja fakulteta poleg izobraževalne še velik del strokovne in znanstvene dejavnosti in s tem pomembno prispeva k področju zdravja v slovenski družbi. V času izrednih razmer pandemije covida-19 je fakulteto vodila preudarno in povezovalno ter s sodelavci odgovarjala na številna vprašanja javnosti in druge potrebe družbe.

Med najpomembnejše uspehe dveh dekanskih mandatov prof. Mlinarič-Raščan štejemo njen strateški pristop k zagotavljanju boljših pogojev za izobraževanje in raziskovanje z načrtovanjem in implementacijo novogradnje v univerzitetnem kampusu Brdo.

Pedagoško delo

Pedagoško deluje na enovitem magistrskem študijskem programu Farmacija, univerzitetnem in magistrskem študijskem programu Laboratorijska biomedicina ter na interdisciplinarnemu doktorskem študijskem programu Biomedicina. Predavala je na univerzah v Mariboru, Bernu in na Dunaju, kjer je bila vrsto let gostujoča predavateljica molekularne farmakologije. Ekspertize, ki jih vseskozi razvija v raziskovalnem delu  na področjih farmakogenetike, imunologije in molekularne farmakologije, uspešno prenaša v pedagoški proces. Je mentorica več kot petnajstim uspešnim doktorjem znanosti, ki so uveljavljeni strokovnjaki na uglednih institucijah, kot so univerze v Kaliforniji, Singapurju, Ljubljani in Berlinu ter v farmacevtski industriji. Je tudi mentorica več kot 50 magistrantkam in magistrantom. Vzgoja izjemnih raziskovalcev je razvidna iz številnih nagrad, ki so bile podeljene njenim mentorirankam in mentorirancem.

Aktivna je v mednarodnih izobraževalnih konzorcijih in soorganizira številna izobraževanja, mednarodne poletne šole in delavnice s področij personalizirane terapije ter razvoja in uporabe zdravil za napredno zdravljenje. S svojo proaktivnostjo zaznava potrebe družbe in se nanje odziva z inovativnimi rešitvami. V zadnjem obdobju je pobudnica novega interdisciplinarnega študijskega program Biofarmacevtsko inženirstvo.

Raziskovalno delo

Po prihodu na fakulteto se je posvetila raziskavam na področju farmakogenomike. Vzporedno je razvijala strategiji direktnega in indirektnega farmakogenomskega pristopa in se usmerila v proučevanje apoptozne celične smrti v imunskih celicah, s ciljem identificirati molekularne tarče, ki bi služile kot prva stopnja v sodobnem procesu raziskav novih zdravil. Delo na področju farmakogenetike je doprineslo k napredku individualizacije terapije pri pacientih z akutno limfoblastno levkemijo. Rezultate razvoja je uspešno prenesla v Laboratorij za medicinko diagnostiko na Katedri za klinično biokemijo, ki nudi podporo kliničnim odločitvam za personalizirano terapijo s tiopurini.  

Posebna odlika prof. dr. Irene Mlinarič-Raščan je njena sposobnost pridobivanja in izvedbe raziskovalnih projektov, v domačih in mednarodnih konzorcijih ter mrežah, med drugim: vodenje nacionalnega infrastrukturnega program EATRIS NRRI/ESFRI na področju translacijskih raziskav, EATRIS-Plus H2020 projekta  na področju personalizirane terapije, Erasmus+ ADVANCE izobraževalnega projekta na temo razvoja, izdelave in uporabe naprednih zdravil, RI-SI EATRIS infrastrukturnega projekta Evropskega sklada za regionalni razvoj, sovodenje HORIZON-RIA REMEDI4ALL projekta, ki je namenjen iskanju novih indikacij za zdravila na področjih onkologije, zdravljenja redkih bolezni in izbruhov infekcijskih bolezni, kot je bil covid-19, ter drugih projektov. Pri doseganju raziskovalnih ciljev  sodeluje z raziskovalci iz UKC Ljubljana in medicinskih fakultet v Ljubljani, Bernu, Tel Avivu in Tartuju, partnerskih fakultet za farmacijo na Dunaju, v Bratislavi, v Uppsali in drugje. Je avtorica in soavtorica več kot 80 originalnih znanstvenih člankov v revijah s faktorjem vpliva, dveh patentov in učbenikov ter številnih strokovnih člankov in povzetkov na znanstvenih konferencah. Njeno znanstveno delo je povzeto v več kot 2000 citatih.

Aktivnosti v strokovnih združenjih in organizacijah

Prof. dr. Irena Mlinarič-Raščan je aktivna v Slovenskem farmacevtskem društvu že od začetka študija; bila je predsednica študentske sekcije, nato predsednica Jugoslovanskega združenja študentov farmacije, predsedujoča svetovnemu združenju študentov farmacije IPSF in predsednica Sekcije farmacevtskih znanosti (2017–2021). V zadnjem obdobju se je posvečala organizaciji posvetov na temo razvojnih prioritet v farmacevtski znanosti in industriji, kjer je naslavljala vprašanja o pomenu farmacevtske stroke za gospodarski napredek. Z organizacijo posvetov je doprinesla k povezovanju akademskih raziskovalcev, industrijskih partnerjev ter oblikovalcev znanstvenih in zdravstvenih politik. S tem je pripomogla k soustvarjanju mednarodno konkurenčnega raziskovalnega okolja, prenosu znanj in povezovanju strokovnjakov. Iskala je odgovore na vprašanja, kako naj se razvija znanstvenoraziskovalno delo v farmaciji, kakšen razvoj izobraževanja farmacevtov potrebujemo ter s kakšnim sodelovanjem bi lahko deležniki čim več doprinesli k uspehu slovenske farmacije.

Poleg svojega profesionalnega delovanja se prof. dr. Mlinarič-Raščan vključuje v aktivnosti, ki sooblikujejo našo družbo bistveno širše. Njeni dosedanji rezultati so bili osnova za imenovanje  na mesto predsednice Slovenske nacionalne komisije za UNESCO. V tej vlogi sodeluje pri oblikovanju nacionalnih prizadevanj in politik na področjih izobraževanja, kulture in znanosti ter skrbi za razvoj in promocijo nacionalnih vrednot, povezovanje z mednarodnim okoljem ter spodbujanje trajnostnega razvoja.

Izobrazba

Zaposlitve

Vodstvene funkcije

Izvolitve v nazive

Strokovna dejavnost

Področja ekspertize in druga znanja

Znanstvena uspešnost 

Bibliografija 

Najnovejše izvirne znanstvene publikacije

Znanstveno raziskovalna dejavnost / poglavitni projekti