Darko Černe se je rodil 10. oktobra 1962 v Ljubljani. Diplomiral je 1988 na takratni Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, VTOZD Farmacija, Univerze v Ljubljani. V obdobju od 1988 do 2005 je bil zaposlen na Inštitutu za klinično kemijo in biokemijo Kliničnega centra v Ljubljani. V tem času je opravil 4-letno strokovno usposabljanje na področju medicinske biokemije in leta 1993 na Ministrstvu za zdravje opravil specialistični izpit. Iz področja medicinske biokemije je na Fakulteti za farmacijo 2002 zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Proučevanje povezave med vsebnostjo sialinske kisline v lipoproteinih nizke gostote in razvojem ateroskleroze srčnih in karotidnih arterij, pod mentorstvom zasl.prof. dr. Jane Lukač Bajalo. Pomemben del raziskovalnega dela je opravil na Medicinski univerzi v Gradcu pri prof. dr. G?ntherju J?rgensu. 2003 je bil na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani izvoljen v docenta za področje klinične biokemije in laboratorijske biomedicine. Druga zaposlitev (od 2005 do 2008) je bila na Visoki šoli za zdravstvo Izola Univerze na Primorskem. Od 2008 dalje je zaposlen na Katedri za klinično biokemijo Fakultete za farmecijo Univerze v Ljubljani, kjer je bil istega leta izvoljen v izrednega profesorja. Leta 2013 je bil izvoljen v rednega profesorja za področje klinična biokemija in laboratorijska biomedicina. Pomembnejše strokovno-organizacijske zadolžitve: V času zaposlitve na Inštitutu za klinično kemijo in biokemijo Kliničnega centra v Ljubljani je sedem let vodil Urgentni laboratorij (urgentna in 24-urna laboratorijska služba za potrebe Kliničnega centra in ljubljanske zdravstvene regije). V času zaposlitve na Visoki šoli za zdravstvo Izola Univerze na Primorskem je bil prodekan za študijsko dejavnost. Sedaj je predstojnik Katedre za klinično biokemijo na Fakulteti za farmacijo. Pedagoško delo: Na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani sodeluje pri izvajanju štirih dodiplomskih predmetov (Klinična biokemija I – LBM UNI, Urgentna laboratorijska diagnostika – LBM UNI, Klinična kemija – EMŠ Farmacija in Izbrana poglavja iz klinične biokemije – EMŠ Farmacija), dveh podiplomskih predmetov (Biomedicinska analitika – LBM MAG in Klinično biokemijska diagnostika – LBM MAG) in dveh predmetov na doktorskem študiju (Stopenjska klinično biokemijska diagnostika z interpretacijo – Biomedicina in Izbrana poglavja iz klinične biokemije – Biomedicina). Področja raziskovanja: Največji del znanstveno-raziskovalne dejavnosti je povezan s proučevanjem etiopatogenetskih vzrokov nastanka ateroskleroze in njenih akutnih zapletov, kot so miokardni infarkt, možganska kap in aterosklerotična nefrovaskulopatija. Iz omenjenega področja je opravil doktorsko delo, v katerem je in vivo proučeval mehanizme desializacije LDL, v povezavi z njegovo oksidacijo ter v odvisnosti od avtoimunskega odziva organizma. Bolj klinično uporabne raziskave so usmerjene v proučevanje diagnostične in prognostične uporabnosti obstoječih laboratorijskih kazalcev tveganja in iskanje novih. Drugo področje raziskovanja je proučevanje oksidacijskega stresa, etiopatogenetskega dejavnika mnogih bolezni, med drugim tudi ateroskleroze, sladkorne bolezni, kroničnih ledvičnih bolezni, avtoimunih bolezni, nekaterih nevrodegenerativnih bolezni ter rakavih obolenj. V novejšem času proučuje biokemične mehanizme, ki rakavim celicam zagotavljajo zadostno količino gradbenih, energijskih in drugih nujno potrebnih bioloških molekul. Najnovejše področje raziskovanja je proučevanje uporabnosti kvantitativne in kvalitativne analize zunajceličnih nukleinskih kislin (DNA, RNA, mRNA) v različnih bioloških vzorcih v diagnostiki ter spremljanju rakavih obolenj in ateroskleroze. |