Raziskave

Uporaba hmeljnih pripravkov za ekološko zatiranje varoje (Varroa destructor)

Šifra:

V4-1605

Obdobje:

01. oktober 2016 - 30. september 2019

Vodja:

Stanko Srčič

Veda:

4.04.03 Biotehnika / Veterina / Terapija in zdravstveno varstvo živali

Opis:

V Sloveniji imamo trenutno 11.000 čebelarjev, ki imajo v lasti in oskrbi 150.000 čebeljih družin, ki letno pridelajo 2.000 t medu in drugih čebeljih izdelkov. Tako predstavljajo zelo pomemben gospodarski delež našega kmetijstva. V čebelarstvu je v zadnjih letih prisotna tendenca naraščajoče uporabe ekoloških pripravkov zatiranja varoje, torej takih, ki so sprejemljivi za čebeljo družino in zagotavljajo neoporečnost čebeljih pridelkov. Trenutno so prevladujoči tretmaji s preparati na osnovi mravljične in oksalne kisline, slednja je namenjena predvsem zimskemu zatiranju varoje, poznan pa je tudi preparat, ki kombinira oboje. Hkrati so poznani in za ekološko zatiranje priznani še pripravki na bazi rastlinskih ekstraktov. Pri uporabi kateregakoli pripravka je potrebno paziti predvsem na stranske toksične lastnosti za čebeljo družino. Posebno pozornost zahteva proučitev možnosti prehajanja učinkovin v med in druge čebelje izdelke, ki ni dovoljeno, še posebej v primeru, ko takšne učinkovine predstavljajo tudi tveganje za človeka. V zadnjem času so se na tujih trgih začeli pojavljati preparati na osnovi hmeljevih beta-kislin, ki se ponujajo kot alternativa, saj so prepoznane kot neškodljive, naravno prisotne v okolju in posledično za njih ni postavljenih mejnih vrednosti ostankov (MRL). Pomembna panoga v slovenskem kmetijstvu je tudi hmeljarstvo, kjer letno pridelamo 2.500 t hmelja in proizvodov iz hmelja, kar uvršča Slovenijo na peto mesto v svetovnem merilu s 3 % svetovne proizvodnje. Problem v hmeljarstvu je, da se kar 95 % vsega pridelka porabi usmerjeno v pivovarske namene. Posledično hmeljarska panoga vedno išče alternativne uporabe hmelja izven pivovarske panoge. Poleg vloge hmelja v pivu kot surovine, ki zaokroži okus in aromo, je njegova zelo pomembna vloga tudi vloga konzervansa, saj je pivo ena redkih pijač, kjer se ne uporabljajo dodani konzervansi. Zaščitno vlogo v tem primeru imajo hmeljne beta-kisline, ki imajo dokazano protimikrobno učinkovanje. V projektu tako ponujamo sinergijo med dvema panogama in njunimi potrebami. Proučili bomo stanje ponudbe pripravkov za ekološko zatiranje na tržišču in pripravili primerjave načinov njihovih aplikacij in učinkovitosti. V nadaljevanju projekta bomo izvedli praktična preskušanja ekstraktov hmelja v obliki testov toksičnosti hmeljevih ekstraktov na varoji z 1) različnimi ekstrakti, 2) pri različnih koncentracijah in 3) z različnimi načini aplikacij. S testi hmeljnih ekstraktov na čebelah bomo primerjali 1) različne koncentracije, 2) različne ekstrakte in 3) različne načine aplikacije. Testi toksičnosti bomo izvedli tudi v varianti čebel napadenih z varojo. Preverili bomo oralno toksičnost na čebelah in ovrednotili vplive hmeljnih ekstraktov na čistilno vedenje čebel. V nadaljevanju tega delovnega sklopa bomo izvedli pilotni poskus delovanja z izvedbo testiranja na čebeljih družinah, kjer bomo spremljali vse okoljske dejavnike, ki lahko vplivajo na kondicijo družine. Po izvedbi pilotnega poskusa bomo izvedli senzorično ocenjevanje medu, z namenom ugotovitve možnega prehajanja hmeljnih komponent v med in vpliv na senzoriko. V zaključku tega delovnega sklopa bomo izdelali prototip pripravka na osnovi beta-kislin in v laboratorijskem okolju izvedli teste stabilnosti. Iz obstoječe genske banke standardni sort in kolekcijskih nasadov novih križancev hmelja bomo odbrali primerne genotipe hmelja. V njih bomo določili vsebnosti alfa- in beta-kislin ter količino in sestavo eteričnih olj. Na osnovi rezultatov bomo izdelali seznam perspektivnih genotipov, primernih za gojenja za namen pridobivanja beta-kislin. Komercialno dostopnim hmeljnim ekstraktom bomo določili njihovo kemijsko sestavo hmeljnih smol in eteričnega olja, kot morebitnega motečega elementa. Proučili bomo možnosti izdelovanja pripravkov za zatiranje varoje v Sloveniji in izdelali oceno tržne zanimivosti za njihovo proizvodnjo.

Faze:

https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/10347

Bibliografske reference, ki izhajajo neposredno iz izvajanja projekta:

https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/10347

Financira:

Raziskovalni projekti so (so)financirani s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost.

Nazaj

Spremenjeno: 28. april 2023