Marija Bogataj je diplomirala decembra 1986 na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo (FNT), Oddelek za farmacijo z diplomskim delom s področja biofarmacije. Marca 1987 se je zaposlila na FNT, Oddelku za farmacijo kot stažistka – asistentka in vpisala podiplomski študij. Maja 1990 je uspešno zagovarjala magistrsko nalogo s področja mikrokapsuliranja, oktobra 1995 pa doktorsko disertacijo s tematiko razvoja bioadezivnih mikrosfer za aplikacijo v sečni mehur.
Leta 1992 in ponovno l. 1995 je bila izvoljena v naziv asistentke za področje farmacevtske tehnologije, l. 1998 v naziv docentke za področje farmacevtske tehnologije in biofarmacije, l. 2003 in ponovno l. 2008 pa v naziv izredne profesorice za isto področje. V naziv redne profesorice pa je bila izvoljena marca 2014. Zaposlena je na Fakulteti za farmacijo neprekinjeno od marca 1987 dalje, najprej kot stažistka-asistentka, od avgusta 1993 na delovnem mestu asistenta in od septembra 2001 dalje na delovnem mestu visokošolskega učitelja za področje farmacevtske tehnologije in biofarmacije. Kot asistenka je organizirala in vodila vaje iz Farmacevtske tehnologije 2, Biofarmacije s farmakokinetiko in Instrumentalne farmacevtske analize, kot docentka in izredna profesorica pa je predavala pri predmetih Farmacevtska tehnologija 2, Biofarmacija s farmakokinetiko in nekaj let vodila predmet Socialna farmacija. V zadnjem obdobju predava na enovitem magistrskem študijskem programu Farmacija pri predmetih Biofarmacija s farmakokinetiko in izbirnem predmetu Biofarmacevtsko vrednotenje farmacevtskih oblik, ki ga tudi vodi, na magistrskem študijskem programu Industrijska farmacija pri predmetih z istimi nazivi in na doktorskem študijskem programu Biomedicina pri predmetih Molekularna biofarmacija in farmakokinetika in Interakcije farmacevtskih oblik v biosistemih. Bila je mentorica ali somentorica pri več kot 90 diplomah in raziskovalnih nalogah, dveh magisterijih ter somentorica štirim in mentorica dvema doktorandoma.
V okviru raziskovalnega dela se je po diplomi pričela ukvarjati s problematiko mikrokapsuliranja. Delo na tem področju je obsegalo optimizacijo tehnoloških postopkov in vpeljevanje novih metod za pripravo in vrednotenje mikrokapsul z vidika mehanizmov in z vidika namena uporabe končnih produktov. Kasneje je delo potekalo tudi v smeri razvoja bioadhezivnih sistemov, predvsem mikrosfer, študija mehanizmov bioadhezije in mehanizmov pospeševanja prehoda učinkovin v steno sečnega mehurja, ter proučevanja zaščitnih mehanizmov sluznice mehurja. Zaradi aktualnosti in potreb je skupina, v kateri sodeluje pričela tudi z razvojem modelov za študij sproščanja učinkovin iz sistemov s prirejenim sproščanjem, ki so zasnovani na fizioloških pogojih. Raziskave potekajo v smeri razvoja laboratorijskih modelov, ki posnemajo gibanje prebavnega trakta in matematičnih modelov, s pomočjo katerih prenašajo visoko variabilne fiziološke podatke v in vitro sisteme za testiranje sproščanja. Delo na tem področju intenzivno nadaljuje, rezultat so že objavljene publikacije, vzpostavljeno sodelovanje s tujimi raziskovalnimi inštitucijami in industrijski projekti.
V soavtorstvu je objavila več kot 40 znanstvenih člankov, od tega več kot 30 v revijah s faktorjem vpliva, je tudi soavtorica objavljenega slovenskega patenta, mednarodnega patenta in ene mednarodne patentne prijave. Sodeluje tako z raziskovalci s Fakultete za farmacijo, kot tudi z drugih fakultet in inštitutov Univerze v Ljubljani, ter z nekaterimi uglednimi tujimi raziskovalnimi inštitucijami.
Na Fakulteti za farmacijo od l. 2003 naprej opravlja funkcijo predsednice Habilitacijskega odbora. |