Farmakoepidemiologija

Farmakoepidemiologija je definirana kot aplikacija epidemiološkega utemeljevanja, metod ter znanja za študij uporabe zdravil ter njihovih učinkov na človeški populaciji. Njen cilj je opisati, razložiti, kontrolirati ter predvideti uporabo ter učinke farmakoterapije (terapijske in neželene škodljive učinke) na večjem številu ljudi (populaciji) v definiranem času in prostoru.Pri tem gre za t.i. opazovalne, ne-eksperimentalne raziskave, ki za razliko od kliničnih študij (eksperimentalne študije), opazuje bolnike v realnem svetu medicinske prakse. Glede na samo ne-eksperimentalno naravo raziskave je tako izključeno kakršnokoli medicinsko tveganje, ki bi potencialno nastalo z vključitvijo bolnika v farmakoepidemiološko raziskavo. Klasične, klinične študije, ki se izvajajo pred pridobitvijo dovoljenja za promet z zdravilom, vključujejo le omejeno selekcijo bolnikov, ki ne predstavlja realnega jemanja zdravila v prostoru in času. Po prihodu zdravila v medicinsko prakso le-ta jemljejo bolniki z zelo različnimi socio-kulturnimi ter kliničnimi ozadji. Zdravilo se poleg tega terapevtsko uporablja tudi v številnih populacijskih podskupinah, ki niso vključene v predmarketinške študije, za nove indikacije, ki se pojavljajo v klinični praksi ter v časovnih obdobjih, ki so mnogo daljša od tistih v večini kliničnih poskusov. V realnem svetu so bolniki zelo pogosto izpostavljeni še drugim zdravilom ter učinkovinam iz okolja. Razlika v učinkovitosti zdravila v kliničnih študijah ter klinični praksi je tako logična. Le- ta sledi variabilnosti bolnikov v populaciji, možnim sočasnim obolenjem, ki vplivajo na zdravljenje, ter bolnikovemu neizpolnjevanju farmakoterapevtskih navodil (z navodili neskladnemu jemanju zdravil) , ki onemogoča optimalno uporabo farmakoterapevtskega potenciala. Farmakoepidemiološke študije imajo bistven vpliv na javno zdravje z znanjem in poznavanjem dejavnikov tveganja ter koristi posameznih zdravil. Takšne raziskave so tako npr. dokumentirale možnost Reyevega sindroma ob uporabi acetilsalicilne kisline ter celičnega vaginalnega adenokarcinoma, ki se pojavi in utero pri potomkah žensk, ki so bile izpostavljene dietilstilbestrolu. Farmakoepidemiološke raziskave lahko predstavljajo pomembno korist za družbo in posameznika.