logo_si

Farmacevtska kemija 3

Obseg in izvajanje predmeta

Farmacevtska kemija 3 je dvosemestrski (celoletni) predmet v 3. letniku Enovitega magistrskega študija farmacije in obsega 20 kreditnih točk po evropskem sistemu kreditnih točk (ECTS). Snov v obsegu 9 ECTS se izvaja v zimskem semestru, 11 ECTS pa v letnem semestru ter obsega 120 ur predavanj, 30 ur seminarjev in 150 ur praktičnih vaj.

Izvajalci predmeta

Nosilec:  izr. prof. dr. Marko Anderluh.

Predavatelji:  izr. prof. dr. Marko Anderluh, izr. prof. dr. Janez Ilašprof. dr. Stanislav Gobec, izr. prof. dr. Janez Mravljak, doc. dr. Tihomir Tomašič.

Vodja vaj:  doc. dr. Tihomir Tomašič.

Asistenti na vajah:  doc. dr. Tihomir Tomašič, izr. prof. dr. Janez Mravljak, izr. prof. dr. Žiga Jakopin, doc. dr. Matej Sova, doc. dr. Izidor Sosič, izr. prof. dr. Marko Anderluh, doc. dr. Nace Zidar.

Opis predmeta

Farmacevtska kemija 3 obravnava 2 sklopa snovi; v prvem delu obravnavamo strategije načrtovanja in odkrivanja zdravilnih učinkovin ter njihove fizikalno-kemijske lastnosti (interakcije učinkovine z makromolekulami, radikalske reakcije, antioksidante, kislinsko-bazične lastnosti, porazdelitvene lastnosti učinkovin, kiralnost, metabolizem in povezava med kemizmom učinkovin in ADME lastnostmi, bioizosterija, mimetiki, radiofarmaki, tarče učinkovin, uvod v molekulsko modeliranje in QSAR), med tem ko je drugi del predavanj namenjen obravnavi posameznim farmakološkim skupinam zdravilnih učinkovin s povdarkom na njihovem molekularnem mehanizmu delovanja in odnosom med strukturo in delovanjem. Predavanja so tesno povezana s seminarji, kjer se študentje naučijo izračuna porazdelitvenega koeficienta kot enega glavnih parametrov za modeliranje porazdelitvenih lastnosti učinkovin ter osnov molekulskega modeliranja, ki študente popelje v 3D svet molekul s povdarkom na njihovih konformacijskih lastnostih in izračunu proste energije interakcij z izbrano makromolekulo.

Vaje iz Farmacevtske kemije 3 se osredotočajo na sintezo aktualnih učinkovin, ki jih bodo študentje srečali tekom svojega bodočega dela. Poleg sinteznega dela, ki zaobjema klasične in moderne metode organske sinteze (organska sinteza z mikrovalovi, organska sinteza z uporabo ultrazvoka) se srečujemo s postopki izolacije, čiščenja in analize spojin ter z metodami za vrednotenje fizikalno-kemijskih lastnosti spojin. Del vaj je namenjen tudi iskanju znanstvene in strokovne literature s pomočjo podatkovnih baz.

Gradivo

Učbeniki

D.A. Williams, T.L. Lemke: Foye,s Principles of Medicinal Chemistry6th EditionLippincott Williams & Wilkins, Baltimore 2007.

G. L. Patrick: An Introduction to Medicinal Chemistry, 4th ed., Oxford University Press, 2009.

G. Thomas: Medicinal Chemistry (An Introduction) Wiley, 2000

M. Anderluh, J. Mravljak, A. Perdih, M. Sova, S. Pečar: Farmacevtska kemija III, Vaje in seminarji, FFA, Ljubljana, 2010 (124 strani)