Skupina raziskovalcev s Katedre za klinično biokemijo sodelovala pri odkritju genetskih različic, ki napovedujeta prirast kostne gostote pri zdravljenju s teriparatidom

Skupina raziskovalcev s Katedre za klinično biokemijo, ki raziskuje genetske dejavnike pri kostnih boleznih že več kot 20 let, se je skupaj s sodelavci osredotočila na farmakogenetske označevalce anabolnega zdravljenja osteoporoze. Teriparatid (TPTD) je ena redkih osteoanabolnih zdravilnih učinkovin, ki omogočajo izgradnjo nove kostnine in s tem izboljšanje zdravja kosti tudi pomenopavznem obdobju. V raziskavi so želeli ugotoviti ali so različni odzivi na zdravljenje s TPTD, ki jih opažajo, odvisni od genetskih različic pri bolnikih. Te so iskali na inovativen način z uporabo kompleksne dvostopenjske vsegenomske analize (GWAS) in odkrili dve genetski različici: rs6430612 na kromosomu 2 in rs73056959 na kromosomu 19. Učinek TPTD na kostnino hrbtenice in kolka je bil pri bolnikih-homozigotih AA za rs6430612 skoraj dvakrat večji kot pri homozigotih GG. Podoben vpliv na kostnino vratu stegnenice so ugotovili tudi za drugi polimorfizem (Slika1). 

Novo odkritje, da genetski dejavniki vplivajo na uspešnost anabolnega zdravljenja s TPTD, predstavlja zelo pomembno odkritje za klinično prakso, kar so oktobra 2023 izpostavili tudi na kongresu American Association of Bone and Mineral Research, ki je najodličnejše znanstveno srečanje na področju kostnih bolezni. S pomočjo obeh farmakogenetskih označevalcev bo mogoče prepoznati bolnike z ustreznim odzivom na TPTD, kar predstavlja pomemben korak v smer personalizirane t.j. varnejše in učinkovitejše obravnave osteoporoznih bolnikov.

Dva histograma Manhattan (spodaj) prikazujeta rezultate analize GWAS in povezanost 2-eh milijonov genetskih različic v z mineralno kostno gostoto (MKG) v predelu vretenc (I) in v predelu vratu stegnenice (II). Na ta način odkriti različici na kromosomu 2 in 19 sta bili ovrednoteni še klinično (desno IIIA-F). Za genetsko različico rs6430612 se je pokazalo, da imajo osebe z genotipom AA pri terapiji z TPTD 50 % večji prirast MKG v predelu vretenc kot osebe z genotipom GG (p = 3.7x10-9) (III A), za polimorfizem rs73056959 pa da imajo osebe z genotip GG značilno večji prirast MKG v predelu vratu stegnenice (p = 7.7x10-7) (III E).

Prirejeno po:
N, Albaga O, Azfer A, Larraz Prieto B, Berg K, Riches PL, Ostanek B, Kocjan T, Marc J, Langdahl B, Ralston SH. Genome-wide association study identifies genetic variants which predict the response of bone mineral density to teriparatide therapy. Annals of the Rheumatic Diseases. 2023, vol. 82, iss. , str. 985-991.

Članek je dosegljiv na povezavi:
https://ard.bmj.com/content/annrheumdis/early/2023/03/20/ard-2022-223618.full.pdf