logo_si

Odbor za zdravstvo DZ je 10.11.2016 organiziral Javno predstavitev mnenj o predlogu Zakona o lekarniški dejavnosti (ZLD-1)

Dekan je predstavil nekatere ključne poglede UL FFA.

Predstavitev nekaterih ključnih pogledov UL FFA na predlog Zakona o lekarniški dejavnosti

Mnenje Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, ki ga je potrdil senat, smo podali v pisni obliki, tu predstavljam samo nekatere ključne poglede. Že leta 2010 smo ob razpravah glede vloge farmacevta zagovarjali stališče, da mora ostati farmacevt v lekarniški dejavnosti strokovno neodvisen zdravstveni delavec, ki je na prvem mestu partner pacientu v skrbi za njegovo zdravje in kakovost življenja. Podpiramo rešitve, ki omogočajo tako vlogo farmacevta, in ki jih je v predlogu zakona precej, izpostavljam pa dve postavki, ki s tega vidika nista zadovoljivo rešeni: Eno so investicije v kadre. Uporaba presežkov prihodkov nad odhodki javnega lekarniškega zavoda je v predlogu zakona primarno namenjena izboljšanju poslovanja zavoda, investicijam v prostor in opremo ter v razvoj novih storitev, ne pa v kadre. Slednje morebiti razrešuje stabilnost osnovnega funkcioniranja lekarne, toda uporabniku, pacientu je pomembna strokovnost dejavnosti, torej strokovno osebje in storitve in ne samo poslovanja zavoda. Ne zadošča, da zavod omogoča dostop do literature. Menimo, da bi moral zavod zagotavljati strokovno izpopolnjevanje, in da bi zakon moral vlaganje v kadre upoštevati vsaj tako kot investicije v prostore in opremo. Druga postavka so pogoji za opravljanje dela magistra farmacije. Podpiramo uvedbo licenc, toda Predlog zakona predvideva kot pogoj za pridobitev licence strokovno uvajanje po opravljenem študiju. Čeprav v strokovnem uvajanju vidimo dobronamernost predloga zakona, pa v teh členih ni skladen z obstoječo regulativo, oziroma ne pojasnjuje, kako bodo razrešene situacije, ki sledijo tej spremembi in so tematika sistemskih zakonov, ne pa podrejenih pravilnikov. To so EU direktiva za regulirane poklice,  Zakon o zdravstveni dejavnosti in Zakon o visokem šolstvu preko akreditacije študijskega programa za reguliran poklic, ki skupno omogočajo magistru farmacije po opravljenem študiju, katerega sestavni del je tudi državni strokovni izpit, samostojno opravljanje lekarniške dejavnosti. Gre za ukinitev strokovnega izpita, ki je sedaj obvezen za magistre farmacije, in za večjo spremembo študijskega programa za reguliran poklic. Strokovno uvajanje je vedno dobrodošlo, celo nujno po daljši prekinitvi, vendar pa v predlagani obliki zakon bistveno spreminja pogoje za prvo zaposlitev magistrov farmacije. In to ne samo v lekarništvu, temveč v celotnem zdravstvu, pa tudi izven. To pa je tematika, ki je ni mogoče urejati s področnim zakonom brez celovite obravnave in uskladitve z vidiki, ki so z razlogi zajeti v drugih sistemskih zakonih. Če smo morali leta 2004 ob vstopu v EU na vrat na nos čez poletje spremeniti sistem študija, pripravništva in strokovnega izpita, nam ni potrebno leta 2016 ponoviti iste napake. Povzemam: ugotavljamo, da so rešitve, ki se nanašajo na status lekarniške farmacije v zdravstvenem sistemu, sprejemljive, zato je smiselno nadaljevanje sprejemanja zakona podpreti; so pa v predlogu tudi take, ki zahtevajo dodatno obravnavo in iskanje boljših rešitev. Opozorili smo na nezadostno podporo izpopolnjevanju kadrov za večjo varnost in zadovoljstvo pacientov, in na spreminjanje pogojev za prvo zaposlitev, ki močno presega pristojnost področnega zakona in ki v tej točki ni bila usklajena z deležniki tega procesa. Drugo je v pisnem dokumentu.

prof.dr. Borut Božič
dekan UL FFA


Ljubljana, 10.11.2016