Predstavitev katedre

Katedra za socialno farmacijo (SF) je najmlajša katedra Fakultete za farmacijo, ustanovljena pred dobrimi desetimi leti (1997). Ime 'socialna' se nanaša na 'družbo' in nima zveze s socialno dejavnostjo oz. pomočjo v obliki lažjih izpitov. Gre za del farmacije, ki večjo vlogo posveča pacientu in klinični praksi, katere glavni sestavni del je zdravljenje z zdravili. Po svetu najdemo različna poimenovanja tega področja, ki je odvisno od primarne usmeritve katedre ter pomena v posameznem okolju. Poleg izraza Katedra za socialno farmacijo, ki ga uporabljajo tudi na Danskem, Finskem in še kje, najdemo na farmacevtskih fakultetah izraze kot so Katedra za farmakoepidemiologijo in farmakoterapijo (Utrecht, Nizozemska), Katedra za socialno farmacijo in klinično farmacijo (Hradec Králové, Češka) in Katedra za farmacevtsko prakso (West Lafayette, ZDA). Z nekaterimi področji dela pa se ukvarjajo tudi na medicinskih, ekonomskih, javno zdravstvenih ter drugih fakultetah in inštitutih npr. Centre for Health Economics (York, VB).

Naša Katedra ima trenutno najmanjše število članov, ki so na Fakulteti polno zaposleni in se primarno ukvarjajo s področjem socialne farmacije. Poleg teh na SF delujejo tudi sodelavci drugih kateder, predvsem Katedre za biofarmacijo in farmakokinetiko, ter institucij kot je Lekarniška zbornica in Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke.

Študenti farmacije so se do sedaj prvič srečali z nami na sredini študija, po novem pa na začetku, pri predmetu Farmacevtska informatika, študenti laboratorijske biomedicine pa prav tako v 1. letniku pri Biomedicinski informatiki. Čeprav sta informatika v ožjem pomenu besede in statistika sestavni del našega delovanja, težko rečemo, da sta to vsebini, ki opredeljujeta socialno farmacijo, temveč le orodji, ki jih uporabljamo pri našem delu.

Strokovno specifični predmeti se pri študiju farmacije pojavljajo v višjih letnikih predvsem v obliki izbirnih predmetov: Farmakoekonomika, Socialna farmacija oz. po reformi študijskega programa kot alternativni predmet v 3. letniku ter Farmacevtska administracija oz. po reformi kot Farmacevtsko trženje in upravljanje. SF naj bi skrbela tudi za izvajanje praktičnega usposabljanja, ki postaja sestavni del enovitega magistrskega študija Farmacija ter pri predmetih novih programov univerzitetnega in magistrskega študija Laboratorijske biomedicine in magistrskega študija Industrijske farmacije. V večji meri se področje odraža tudi v Specializaciji iz lekarniške farmacije in Specializaciji iz klinične farmacije ter pri predmetih podiplomskega študija Biomedicina.

V okviru raziskovalnih dejavnosti smo kljub majhnosti katedre dejavni na več področjih. Pri tem naj omenimo predvsem farmakoepidemiologijo, farmakoekonomiko, raziskave terapijskih izidov in težav povezanih z zdravili ter klinično farmacijo.

Farmakoepidemiologija se ukvarja predvsem z ugotavljanjem vpliva zdravil na širšo populacijo, torej po tem, ko zdravilo pride na tržišče. Klinične študije, ki se izvajajo pred pridobitvijo dovoljenja za promet z zdravilom, vključujejo le omejeno selekcijo bolnikov, ki ne predstavlja realnega jemanja zdravila v prostoru in času. Po prihodu zdravila v medicinsko prakso le-ta jemljejo bolniki z zelo različnimi socio-kulturnimi ter kliničnimi ozadji. Zdravilo se poleg tega terapevtsko uporablja tudi v številnih populacijskih podskupinah, ki niso vključene v predmarketinške študije, za nove indikacije, ki se pojavljajo v klinični praksi ter v časovnih obdobjih, ki so mnogo daljša od tistih v večini kliničnih preskusov. V realnem svetu so bolniki zelo pogosto izpostavljeni še drugim zdravilom ter učinkovinam iz okolja. Razlika v učinkovitosti zdravila v kliničnih študijah ter klinični praksi je tako logična. Farmakoepidemiološke študije imajo bistven vpliv na javno zdravje z znanjem in poznavanjem dejavnikov tveganja ter koristi posameznih zdravil. Takšne raziskave so tako npr. dokumentirale možnost smrtno nevarnega Reyevega sindroma ob uporabi acetilsalicilne kisline pri otrocih in povečano pojavnost miokardnih infarktov pri jemanju selektivnih zaviralcev ciklooksigenaze tipa 2 t.i. koksibov (primer rofekoksiba, ki je bil umaknjen iz uporabe l. 2004).

Farmakoekonomika, kot že samo ime pove, ima verjetno nekaj opraviti z denarjem. Denar ima eno zanimivo lastnost, in sicer to, da ga vedno primankuje. Angleži so si izmislili šaljiv izraz »guns or butter«, ki prestavlja pojem omejenih virov. Ti nas silijo, da jih čim bolj optimalno koristimo. Številna nova zdravila, ki prihajajo na tržišče, so draga in postavlja se vprašanje, ali naj jih zdravstveni sistem financira. V takih primerih lahko s farmakoekonomsko analizo ovrednotimo razmerje med stroški in koristmi, ki jih prinaša nova strategija zdravljenja. To je področje, ki se intenzivno razvija in uporablja zadnjih 15 let, in se nanaša na merjenje in primerjavo stroškov zdravljenj z njihovimi terapijskimi izidi. V primeru zdravljenja z zdravili med stroške ne vključujemo samo strošek zdravil, ki je le eden izmed neposrednih medicinskih stroškov. Izbrano zdravilo je lahko bistveno dražje od preostalih alternativnih zdravil, hkrati pa tudi bolj učinkovito. Upoštevanje zgolj stroška zdravila lahko nakazuje neprimernost vključevanja zdravila v terapijo v okviru razpoložljivih sredstev zdravstvenega sistema. Celotna slika stroškov in izidov zdravljenja pa lahko dokaže stroškovno učinkovitost zdravila in racionalno uporabo sredstev, ki so na razpolago v zdravstvu. Kot primer lahko navedemo npr. uporabo cepiva proti hepatitisu B. S cepljenjem dejansko prihranimo na dolgi rok, ker se izognimo številnim primerom bolezni, z njimi povezanimi stroški zdravljenja in stroški zaradi izgube produktivnosti.

Raziskave terapijskih izidov opredeljujejo t.i. področje 'Outcomes Research'. Terapijski izidi so lahko klinični, humanistični ali ekonomski. S tem se deloma področje prekriva s farmakoekonomiko in farmakoepidemiologijo, a ne v celoti. Klinični izidi vključujejo učinkovitost strategije zdravljenja npr. v primeru hipertenzije je to lahko izogib srčno-žilnim zapletom. Pogosto se namesto nekega dolgoročnejšega učinka vrednoti napovedne dejavnike (npr. nadzor krvnega tlaka), ki dobro napovedujejo dolgoročnejše učinke. Paralelno kliničnim izidom se je v novejšem času razvil koncept humanističnih izidov, ki vključuje vrednotenje kakovosti življenja ter zadovoljstva bolnika z nivojem zdravstvenih storitev. Ta vrsta izidov podaja dodatni vpogled v bolnikovo zdravje v širšem pomenu besede. Tukaj lahko vključimo tudi raziskave bolnikovih preferenc do načinov zdravljenja, ki dobivajo vse večji pomen pri odločanju o financiranju posameznih zdravil.

Težave povezane z zdravili (Drug Related Problems) so neželeni dogodki oz. okoliščine, ki dejansko ali potencialno vplivajo na doseganje želenih terapijskih izidov. Težave povezane z zdravili lahko vodijo do neučinkovite terapije ter do bolehnosti in smrtnosti kot posledica uporabe zdravil. Raziskave težav povezanih z zdravil ter terapijskih izidov se neposredno povezujejo tudi s področjem klinične farmacije. Ta obsega skrb (t.i. farmacevtsko skrb) in storitve farmacevta, ki vodijo k racionalni in optimalni uporabi zdravil z namenom doseganja v naprej definiranih terapijskih izidov. Klinična farmacija ponuja nadgradnjo trenutnih aktivnosti farmacevtov v lekarnah in bolnišnicah, s katerimi se skuša na novo definirati vlogo farmacevta kot zdravstvenega delavca in člana zdravstvenega tima.

V enajstih letih razvoja smo zaposleni na Katedri postavili temelje socialne farmacije na naši fakulteti. Če si želite katero izmed teh področij podrobneje spoznati, vam socialna farmacija predstavlja izziv ter hočete sami prispevati del znanja, vas vabimo, da se nam pridružite.