Raziskovalna dejavnost
Farmacevtska biotehnologija: človek in okolje
vodja programa: prof. dr. Janko Kos, mag. farm.
Raziskovalni program povezuje raziskovalne skupine na širšem področju farmacevtske biotehnologije, funkcionalne genomike, onkološke biokemije in rastlinske molekularne biologije. Raziskave temeljijo na ugotavljanju sprememb genske ekspresije, translacijskih produktov in fenotipskih karakteristik celic, tkiv in organizmov pri delovanju ksenobiotikov, različnih učinkovin iz rastlinskega sveta ali v raznih patobiokemičnih spremembah (osteoporoza, celijakija, maligne novotvorbe, galaktozemije, itd). Prav tako je eden od ciljev raziskovalnega programa izolacija in identifikacija rastlinskih nizko in visokomolekularnih učinkovin in njihova vloga v fizioloških in patofizioloških stanjih preučevanih organizmov. Z metodami sodobne farmacevtske biotehnologije (diferencialni prikaz, PCR v realnem času, bakteriofagni prikaz in tehnologija DNA mikromrež) bomo na kompleksnem sistemu vzorcev spremljali spremembo genskega izražanja predvsem pri učinkovinah, predhodho izoliranih iz rastlinskih vzorcev, kakor tudi pri učinkovinah, delujočih na aktivacijo oziroma represijo genoma keratinocitov in spremljanja poteka sprememb v psoriatičnih lezijah.
Geni, hormonske in osebnostne spremembe pri metabolnih motnjah
vodja programa: prof. dr. Janez Preželj, dr. med.
Program je zasnovan na lastnih dolgoletnih izkušnjah in dosežkih na področju kliničnih in laboratorijskih raziskav, ki proučujejo kronične presnovne bolezni osteoporozo, sladkorno bolezen in sindrom policističnih ovarijev. Osteoporoza je poligenska bolezen. Kot kandidatne gene med drugim omenjajo VDR, COL1A1, gene za estrogenske receptorje, gen za osteoprotegerin. Biokemično opredeljujemo kostne procese, ki vodijo do osteoporoze s serumskimi kazalci (specifično kostno alkalno fosfatazo, osteokalcin, navzkrižno vezani N in C polipeptidi kolagena tip 1) in presnovki kolagena tip 1 v urinu. Našteti biokemični kazalci, čeprav lahko dostopni, niso zadostni za proučevanje etiopatogeneze osteoporoze niti kot napovedniki izida dolgotrajnega zdravljenje osteoporoze. Zato bomo uporabili instrumente funkcionalne genomike in farmakogenetike. Osteoporozo bomo proučevali na ravni lokalnih regulatorjev kostne premene (osteoprotegerina, RANKL, RANK, interlevkina 1, TNF katepsin K). Cilj projekta je osvetliti etiopatogenezo osteoporoze na celičnem nivoju kostnega tkiva. Predpostavljamo, da bomo identificirali serumski označevalec, ki bo v korelaciji z dogajanji v samem kostnem tkivu. Načrtujemo tudi raziskavo vpliva zarodnih mutacij nekaterih odgovornih genov na zdravljenje (farmakogenetika) in na zgodnje odkrivanje oseb s povečanim tveganjem za osteoporozo.
Sistemske avtoimunske bolezni
vodja programa: prof. dr. Blaž Rozman, dr. med.
Revmatologija je centralna klinična veda, ki se ukvarja s sistemskimi avtoimunskimi boleznimi. Zakaj in kako nastane povečana avtoreaktivnost in kako ta vodi v bolezen, ostaja še vedno odprto vprašanje. Sistemske avtoimunske bolezni predstavljajo možnost in izziv, da se posamezne stopnje oz. faze tega procesa postopoma razjasnijo. Program zajema tri sklope: Antifosfolipidni sindrom (nastanek aPL, lastnosti in mehanizmi delovanja aPL, klinično laboratorijske ter laboratorijsko patohistološke presečne in longitudinalne raziskave), Sjoegrenov sindrom (pojavljanje avtoprotiteles proti muskarinskim holinergičnim receptorjem, ugotavljanje napovednih dejavnikov za razvoj ne-Hodgkinovega malignega limfoma) in sistemska skleroza (ocena sprememb žilja v primerjavi z esencialno arterijsko hipertenzijo).
Farmacevtska kemija: načrtovanje, sinteza in vrednotenje učinkovin
vodja programa: prof. dr. Danijel Kikelj, mag. farm.
Cilj raziskovalnega programa je odkrivanje novih učinkovin in razjasnjevanje mehanizma njihovega delovanja na molekularnem nivoju. Program obsega racionalno načrtovanje učinkovin na osnovi že znanih in novih validiranih tarč, sintezo in izolacijo učinkovin ter njihovo biološko in fizikalno kemijsko vrednotenje. Validirane tarče bomo izbirali med proteini z znano kristalno strukturo ali znano strukturo v raztopini, ki so dostopne v bazi PDB, v okviru lastnih farmakogenomskih raziskav pa si bomo prizadevali odkriti, izolirati in validirati nove tarčne makromolekule. Med encimi z že znano trodimenzionalno strukturo bomo na začetku kot tarče za razvoj inhibitorjev izbrali encime koagulacijske kaskade, Mur ligaze in antigen 85C, med receptorji pa integrin alfaVbeta3. Z analizo ekspresije genov s tehnologijo mikromrež načrtujemo identifikacijo, izolacijo in validacijo novih tarčnih makromolekul, ki so udeležene v regulaciji procesa apoptoze.