Molekularna celična diagnostika s farmakogenetiko
Univerzitetni študij farmacije, 9. semester
Obseg:
60 ur predavanj
Cilji predmeta:
Cilj predmeta je seznaniti študente z novimi molekularnimi in celičnimi kazalci na področju laboratorijske diagnostike in farmakogenetike. Pri tem bodo posebej povdarjene: 1. povezava z klasičnimi biokemičnimi označevalci, 2. diagnostična uporabnost posameznih celičnih in genetičnih označevalcev, ter 3. iskanje najugodnejše kombinacije označevalcev za diagnostiko neke bolezni in za ocenjevanje interindividualnih razlih v odzivu na zdravila.
Vsebina predmeta:
1.Splošni del:
- Vrste in lastnosti nukleinskih kislin, človeški genom, vrste mutacij, nukleotidni polimorfizmi (Single Nucleotide Polymorphism, SNP), osnove celične biologije.
- Metode izolacije DNA in RNA iz različnih bioloških vzorcev (kri, urin, serum, slina, znoj, tkiva, punktati, tkiv…),
- Metode in tehnike za odkrivanje mutacij in ocenjevanje izražanja genov: reakcija verižnega pomnoževanja (Polymerase Chain Reaction, PCR), PCR z reverzno transkriptazo (Reverse Transcription PCR, RT PCR), PCR v realnem času, analiza polimorfizmov restrikcijskih fragmentov DNA (Restriction Fragment Length Polymorphism, RFLP), analiza konformacijskih polimorfizmov enoverižnih DNA (Single-Stranded Polymorphism, SSCP), gelska elektroforeza z gradientom denaturanta (Denaturating Gradient Gel Electrophoresis, DGGE), analiza heterodupleksov (Heteroduplex Analysis, HA), metoda z alelno specifičnim pomnoževanjem (Allel Specific Amplification, ASA), sekvenčna analiza, hibridizacijske tehnike (Southern Blot, Northern Blot, in situ), itd.
- Metode in tehnike priprave primarnih celičnih kultur ter kultur celičnih linij
2.Specialni del
Ta del je namenjen pregledu uporabnosti celičnih in genetičnih označevalcev pri
a) različnih boleznih: npr pri prirojenih metabolnih boleznih, različnih vrst rakavih oboljenj, bakterijskih in virusnih okužb, različnih vrst levkemij in limfomov, pa tudi kardiovaskularnih boleznih, boleznih kostnega tkiva, itd.
b) na različnih področjih medicine: npr. sodne medicne, ugotavljanja starševstva, skladnosti tkiv, transfuzijske medicine ipd.
3.Farmakogenetika
Tretji del predmeta vključuje pregled SNP in njihovo vlogo na področju farmakogenetike. Razložili bomo kako nakaterih znani genski polimorfizmi encimov I. in II faze presnove zdravil (Cyp 2D6, Cyp 2A6, P-glikoprotein) vplivajo na presnovo npr. S-varfarina in omeprazola, nikotina, digoksina. Prikazane bodo povezave s TDM (Terapevtic Drug Monitoring), ki se rutinsko izvaja v kliničnih laboratorijih. Pri tem bo posebej povdarjen pomen SNP pri napovedovanje uspešnosti terapij in/ali preprečevanje neželjenih učinkov apliciranega zdravila.
Temeljni študijski viri:
- Henry J.B., 2001. Clinical Diagnosis and Management by Laboratory Methods. Twentieth edition. W.B. saunders Company. Philadelphia, London, New York, str.1511; ISBN 0-7216-8864-0
- Kaplan A., Jack R., Opheim K.E.,Toivola B., Lyon A.W., 1995. Clinical Chemistry: Interpretation and Techniques. Fourt edition. Williams & Wilkins, Baltimore, Philadelphia, Hong Kong, London, Munich,Sydney, Tokyo, str.514; ISBN 0-683-04560-1
- Scriver C.R., Beaudet A.L., Sly W.S., Valle D.. The metabolic and molecular basis of inherited disease. 7th ed. New York: McGraw-Hill, 1995, str.4605; ISBN 0-07-909826-6
- Izbrani pregledni članki