| Povezanost polimorfizmov v izbranih genih folatnega cikla z napakami nevralne cevi
Znano je, da so NTD povezane s pomanjkanjem folatov ter da folna kislina zmanjša možnost okvare nevralne cevi. Zato so geni za encime, ki sodelujejo pri metabolizmu folatov dobri kandidati za genetske markerje tveganja za NTD. Med njih sodijo tudi MTHFR, GNMT in TPMT. MTHFR je pomemben encim pri metabolizmu folatov in vpliva na koncentracijo Hcy. GNMT je metiltransferaza, ki katalizira pretvorbo SAM v SAH, ter kvantitativno pretvori največji delež SAM v organizmu glede na ostale metiltransferaze. Aktivnost tega encima je torej pomembna, ker najbolj od vseh metiltransferaz vpliva na koncentracijo SAM, ki vpliva na aktivnost MTHFR. TPMT je ravno tako metiltrasferaza, ki katalizira pretvorbo SAM v SAH preko reakcije S-metiliranja tiopurinov. Njegova biološka funkcija in endogeni substrat nista znana. Polimorfizmi naštetih genov vplivajo na aktivnost pripadajočih encimov in posledično na koncentracijo Hcy. Predvidevamo, da je Hcy nevro- in embriotoksičen. Ugotovljeno je bilo, da je bila njegova koncentracija zvišana v plazmi mater, ki so imele otroka z NTD. Medtem, ko je povezava med polimorfizmi MTHFR in NTD že dokazana v nekaterih drugih populacijah, pa direktna povezava med GNMT oz. TPMT in NTD še ni bila raziskana.
Metodologije
1. Genotipizacija vzorcev za številne polimorfizme
2. Statistična obdelava rezultatov
Indukcija apoptoze v humanih celičnih linijah limfocitov B s stimulacijo receptorja EP4
Odziv limfocitov B na stimulacijo B-celičnega receptorja (BCR) je pogojen s stopnjo razvoja. Zrele celice B se odzovejo z intenzivno proliferacijo, nezrele pa z apoptozo. Signalni mehanizmi, ki pri zrelih celicah sprožijo proliferacijo preko BCR, so dobro poznani, manj znani pa so mehanizmi, ki zaustavijo rast in sprožijo apoptozo pri nezrelih limfocitih B. Predhodne raziskave diferencialne genske ekspresije s pomočjo mikromrež so pokazale, da je na genskem nivoju največja razlika med zrelimi in nezrelimi celicami B po stimulaciji BCR v ekspresiji gena Ptger4, ki kodira prostaglandinski receptor EP4.
Cilj raziskav
je ugotoviti, kje in v kakšni meri humani maligni limfociti B izražajo receptor EP4 in ali stimulacija receptorja EP4 v humanih modelnih linijah B levkemij in limfomov vodi v zastoj celične rasti in apoptozo.
Metodologije
1. s pomočjo pretočne citometrije in fluorescenčne mikroskopije bomo ugotavljali prisotnost receptorja na izbranih celicah ter poizkušali ovrednotiti razliko v njegovi ekspresiji med zdravimi in maligno spremenjenimi limfociti B.
2. s pomočjo testov celične metabolne aktivnosti ter uporabo specifičnih agonistov bomo ugotavljali učinke stimulacija receptorja EP4 na izbrane celice.
3. proučevanje vpliva na celični cikel in proliferacijo ter programirano celično smrt
Farmakogenetski pristop k raziskavam, diagnostiki in terapiji levkemij
Projekt temelji na potrebi po prenosu sodobnih spoznanj farmakogenetike in metodologij genomike, transkriptomike in metabolomike v klinično prakso, s ciljem izboljšati diagnostiko in terapijo otroških levkemij.
Kljub napredku v razumevanju bioloških osnov kancerogeneze je antitumorsko zdravljenje še v veliki meri empirično. Glavni problem kemoterapije je ozko terapevtsko okno in posledična neuspešnost terapije oziroma visoka toksičnost pri posameznih pacientih. Implementacija farmakogenomskih znanj in uvedba novih diagnostičnih metod omogočata individualizacijo zdravljenja, kar omogoča izboljšanje učinkovitosti zdravil, zmanjšanje neželenih učinkov in posledično cenovno ugodno zdravljenje.
Tiopurinska zdravila so terapija izbora pri zdravljenju akutne limfoblastne levkemije (ALL), ki predstavlja najpogostejšo obliko raka pri otrocih. Rezultati naših predhodnih raziskav kažejo, da lahko z določitvijo alelnih polimorfizmov v genu za tiopurin S-metil transferazo (TPMT), ki katalizira S-metiliranje 6-MP in je omejujoč faktor za pretvorbo 6-MP do 6-tiogvanin nukleotidov (6-TGN), odgovornih za citotoksične učinke zdravila, s precejšnjo verjetnostjo napovemo aktivnost encima in posledično stopnje toksičnosti zdravila. Poleg genotipa vplivajo na aktivnost omenjenega encima tudi drugi dejavniki. Poznavanje le-teh je pomembno za izboljšanje varnosti ter učinkovitosti terapije ALL. Namen predlaganega projekta je doprinest k razumevanjem kompetitivnih poti in encimov, ki so vpleteni v presnovo tiopurinov, z raziskavami na molekularnem nivoju pa doprinesti k razumevanju mehanizmov ter identifikaciji potencialnih tarč za nove generacije terapevtikov.
Cilji raziskave
1. Iskanje diagnostičnih označevalcev in njihovo uvajanje v klinično prakso
2. Identifikacija terapevtsko pomembnih bioloških tarč
3. Razumevanja molekularnih mehanizmov odziva na tiopurinsko zdravljenje
4. Razvoj dozirnega algoritma za 6-MP
Iskanje fiziološke vloge tiopurin S-metilstranferaze
Encim tiopurin-S-metiltransferaza (TPMT) ima velik vpliv na izid zdravljenja s tiopurini. Interindividualna raznolikost odziva na tiopurine je namreč lahko posledica prisotnosti genskih polimorfizmov in interakcij endogenih in eksogenih snovi z encimom. Poglaviten namen raziskovalnega dela v tem sklopu je poglobiti razumevanje delovanja encima TPMT in njegove endogene vloge. V sklopu raziskovanja endogene vloge TPMT se osredotočamo na selenove spojine, saj je znano, da TPMT poleg tiopuinov katalizira tudi reakcijo metilacije njihovih selenovih analogov.
Metodologija
- Celični modeli z znižanim in zvišanim izražanem TPMT, ugotavljanje citotoksičnosti slenenovih spojin
- Pretočna citometrija za analizo dejavnikov odziva na selenove spojine – celični cikel, oksidativni stres, apoptoza.
- Analiza izražanja tarčnih genov na mRNA in proteinskem nivoju.
Projekti
2020 - 2024 |
H2020 EU projekt EATRIS-Plus (povezava) |
|
|
2019 - 2021 |
EU izobraževalni projekt Erasmus+ ADVANCE (povezava) |
|
|
2019 -2021 |
Nosilka projekta EATRIS-TRI.si (povezava) |
|
|
2018 - 2020 |
Nosilka projekta NOBIL - Novi biološki označevalci v levkemiji |
|
|
2016 - 2018 |
Nosilka projekta BINAL: Biomarkers and Novel Therapeutic Aapproaches for the Treatment of Leukemia |
|
|
2014 - 2017 |
Nosilka projekta: TRANS TIO Translacijske farmakogenomske raziskave tiopurinske terapije |
|
|
2010 - 2013 |
Nosilka projekta: Farmakogenetski pristop k raziskavam, diagnostiki in terapiji levkemij |
|
|
2010 - 2013 |
Nosilka projekta: EPTA: EP4 receptor- potencialna tarča |
|
|
2008 - 2010 |
Nosilka projekta MAL: Modulatorji apoptoze v celicah limfoma |
|
|
2008 - 2010 |
Raziskovalka na programu Farmacevtska kemija, nosilec: Danijel Kikelj |
|
|
2004 - 2007 |
Raziskovalka na projektu Genetski dejavniki pri ženski neplodnosti |
|
|
2006 - 2007 |
Nosilka projekta INOMA - In a search of novel inhibitors of apoptosis. Komisija za atomsko energijo, Francija in Ministrstvo za znanost, Slovenija |
|
|
2005 - 2008 |
Nosilka projekta Farmakogenetika tiopurinov, ARRS |
|
|
2003 - 2006 |
Nosilka projekta Farmakogenetika 6-merkaptopurina in tiopurin metiltransferaze. MŠZŠ, Lek |
|
|
2003 - 2006 |
Nosilka projekta Analiza diferencialne ekspresije genov v apoptozi s tehnologijo mikromrež. MŠZŠ, Lek |
|
|
2002 - 2003 |
Nosilka raziskave Uvajalna študija na področju funkcionalne genomike. Lek |
|
|
2004 - 2007 |
Raziskovalka na projektu Genetika reproduktivnega, nosilka: Ksenija Geršak |
|
|
2004 - 2010 |
Raziskovalka na programu Farmacevtska kemija, nosilec: Danijel Kikelj |
|
|
2004 - 2006 |
Nosilka projekta Kontrolirano sproščanje in biološke študije novih pirolokinolinov. Slovensko-grški bilateralni projekt |
|
|
2002 - 2004 |
Nosilka projekta Analiza modulatorjev vitronektinskih receptorjev. Slovensko-ameriški bilateralni projekt |
|
|
2000 - 2002 |
Nosilka raziskave Vpliv genotoksičnih agensov na malformacije celic. Slovensko-hrvaški bilateralni projekt |
|
|
1997 - 1999 |
Nosilka podoktorskega projekta The role of Focal Adhesion Kinase. Japonsko Ministrsvo za znanost, kulturo, šolstvo in šport (MONBUSHO), izvajanje pri prof. dr. T. Yamamoto, Univerza v Tokiju |
|
|
1997 - 1999 |
Nosilka podoktorskega projekta Function of protein tyrosine kinases. Japonsko združenje za promocijo znanosti (JSPS) izvajanje pri prof. dr. T. Yamamoto, Univerza v Tokiju |
|
|
1996 |
Nosilka podoktorskega projekta Vloga tirozin kinaz in fosfataz v malignih celicah. Slovenska znanstvena fundacija (SZF), izvajanje pri prof. dr. T. Yamamoto, Univerza v Tokiju |
|
|
1993 - 1996 |
Mlada raziskovalka na projektu Neonatal screening for Cystic Fibrosis using immunoreactive trypsinogen and direct gene analysis in Slovenia. PECO, evropska skupnost, nosilka projekta: prof. dr. N. Canki-Klain |
|
|
1993 |
Raziskovalka na projektu Role of hemopoietic cell phosphatase in haematopoiesis/leukemogenesis. NCI of Canada, nosilka projekta: prof. dr. K.A. Siminovitch. |
|
|
1992 - 1994 |
Raziskovalka na projektu Studies of immunodeficiency and autoimmunity in motheaten mice. Medical Research Council of Canada, nosilka projekta: prof. dr. K.A. Siminovitch |
|
|
1993 |
Mlada raziskovalka na nalogi Preprečevanje genetskih bolezni v Sloveniji. Ministrstvo za znanost in tehnologijo R Slovenije, nosilka raziskave prof. dr. N. Canki-Klain. |
|
| Prof. dr. Mlinarič-Raščan je dejavna v številnih strokovnih komisijah.
2014 - |
Odbor za zdravila, Ministrstvo za zdravje, RS
|
2013 - |
Koordinatorica Cooperative Medicine Development Course, Modul II
|
2013 - |
Slovenska predstavnica v odboru EATRIS, ESFRI
|
2007 - |
Članica strokovne komisije RS za delo z gensko spremenjenimi organizmi, Ministrstvo za okolje in prostor
|
2007 - |
Članica znansvenega sveta mednarodnega projekta INREMOS
|
2007 - |
So-organizatorica mednarodnega podiplomskega tečaja Radiofarmacije, v sodelovanju z ETH Zurich
|
2005 - |
Slovenska predstavnica v Evropskem strateškem forumu za raziskovalne infrastrukture (ESFRI, European Strategic Forum for Research Infrastructure)
|
2006 - |
Predsednica Upravnega odbora Instituta Jožef Stefan
|
2004 - 2005 |
Članica Upravnega odbora Instituta Jožef Stefan
|
2004 |
Članica komisije RS za promocijo Bolognjskega procesa
|
2004 - |
Članica senatne komisije za mednarodno dejavnost UL
|
2005 - |
Članica Upravnega odbora Slovenskega konzorcija za funkcijsko genomiko in biočipe
|
2002 - 2004 |
Članica Iniciativnega odbora za ustanovitev Ljubljanskega univerzitetnega inkubatorja
|
2002 - |
Neodvisna strokovnjakinja za področje Genomika in Biotehnologija EC DG Raziskave, 6. okvirni program, Bruselj
|
2002 -
|
Občasna recenzentka: FEBS letters, International Journal of Pharmaceuticals, Cellular& Molecullar Biology Lettters, Acta dermatovenerologica
|
Biološka zdravila – predstavitev v javnosti
Obveščanje javnosti o principih uporabe bioloških tarčnih zdravil, ki delujejo usmerjeno na določen tip rakaste celice je izrednega pomena, saj s tem pripomoremo k razumeavanju uporabe pri ciljani skupini pacientov in nenazdnje k zaupanju javnosti in pacientov do zdravnikov in farmacevtov, ki načrtujejo in izvajajo terapijo. Sodobna farmakoterapija zahteva aktivno participacijo pacientov, razumevanje načina delovanja zdravil, razumevanje genetskih diagnostičnih testov in na tem temelječega izbora zdravil.
S predstavitvijo v javnosti krepimo razumevanje posameznika o specifičnosti bolezni in uporabi bioloških zdravil. Prof. Mlinarič-Raščan je doprinesla k razvoju radiofarmaka, ki bo omogočal odkrivanje malignih limfomov, s prisotnostjo antigena CD20. Razvita metodologija je omogočila izdelavo reduciranega rituksimaba, primernega za sprotno označevanje z dodatkom prostega (99mTc) pertehnetata, kot to zahteva klinična praksa. Dokazali so, da je radiofarmak 99mTc-rituksimab primeren za uporabo kot radiodiagnostik za zgodnje odkrivanje, ugotavljanje razširjenosti, remisije, metastaziranja in ponavljanja ne-Hodkinovega limfoma.
http://tvslo.si/predvajaj/v-zivo-tv-slovenija-2/tv.slo2/#ava2.132001162Intervju:
http://ars.rtvslo.si/prof-dr-irena-mlinaric-rascan/
|